Fakulteta za šport, Katedra za filozofijo športa
1. Vsebinska zasnova predmeta Uvod v filozofijo športa
1. IZOBRAŽEVALNI SMOTRI
Namen predavanj je vpogled v temeljne filozofske discipline in različne filozofske smeri ter predstavitev nosilnih filozofskih pojmov, ki so še posebej vplivali na sooblikovanje kulture v najširšem smislu. Eksplikacija filozofskih pojmov je podana tako zgodovinsko kot problemsko, upošteva sodobne filozofske tokove, s poudarkom na teh, ki so odzivni v našem slovenskem prostoru in pomembni za filozofijo športa. Posebej so predstavljeni tisti vidiki filozofskih teorij, ki uokvirjajo nastanek in razvoj filozofije športa kot posebne filozofske discipline oz. multidisciplinarnih študij filozofije kulture: nastanek in sodobno stanje filozofije športa, razmerje telo/duša, etika globalne kulture, in filozofija kulture z estetiko spektakla.
Zasnova kot tudi eksplikacija tematskih sklopov tretjega dela opredeljene vsebine predmeta (filozofije športa) pa je neposredno navezana na stalna in vsakokratna odprta vprašanja športno kulturnega prostora. Poudarki so osredotočeni na tiste segmente splošne in športne stroke, ki so za filozofijo športa najbolj značilni. Osmislitev, vrednotenje in preučevanje vseh konkretnih problemov športne stroke na splošni ravni. Posebna skrb je namenjena umestitvi filozofije športa v simbiotično razmerje z vsemi sorodnimi vedami in disciplinami, zlasti na družboslovnem področju.
2. VSEBINA PREDMETA
A. Uvod v filozofijo
a) Kaj je filozofija (položaj filozofije v različnih kulturah in spremembe položaja filozofije v različnih obdobjih zgodovine; metode filozofskega raziskovanja; filozofske vede in discipline)
b) Zgodovina in temeljni problemi filozofije
– antična filozofija; ideal kalokagatije, razmerje med telesom in dušo, vloga iger in spektaklov pri Grkih in Rimljanih, temelji filozofske etike pri Aristotelu in v helenističnih filozofskih šolah;
– srednjeveška filozofija; krščanstvo in filozofija, razmerje med telesom in dušo pri Avguštinu in Tomažu Akvinskem;
– renesansa: holistični pogledi na telo, telo kot mikrokozmos, prve anatomske raziskave telesa, pripravljanje moderne znanstvene in filozofske podlage za razumevanje telesa;
– novoveška filozofija; racionalizem in empirizem, vzpostavitev subjekta pri Descartesu in ločitev duša/telo. Vzpostavitev telesa kot mehanizma. Razvetljenske discipline telesa (Diderot, Rousseau, Voltaire, De Sade);
– Kant in kriticizem, Heglova filozofija. Nemška klasična filozofija in pojem duha;
– Marx in marksizem. Utopično, produktivno in industrijsko telo.
– Schopenhauer in Nietzsche. Nietzschejeva zahteva po mišljenju telesnosti, vrnitev telesnosti v filozofijo.
– sodobna filozofija; temeljni filozofski tokovi 20. stoletja (fenomenologija, eksistencializem, neotomizem, kritična teorija, teoretska psihoanaliza, analitična filozofija, strukturalizem in poststrukturalizem, feminizem…). Mišljenje različnih artikulacij utelesitve: socialne, družbene, psihoanaliticne, spolne, kulturne, etnične, umetne, ipd.;
– razprava o postmodernizmu; postmodernizem in šport (Welsch), vstop sodobne znanosti in tehnologije, medijev, telo kot ne-dano (Jameson, Harvey, Baudrillard, Haraway, Butler);
– neevropske filozofije v preteklosti in njihov današnji pomen; drugačno razumevanje razmerja med dušo in telesom;
– slovenska filozofija (zgodovina in sodobnost).
B. Aktualizacija in aplikacija filozofske metodologije
Sodobne filozofske razprave – filozofija kulture in uvod v filozofijo športa
– uvod v filozofijo kulture; filozofija športa kot posebna disciplina – nastanek in dosedanji razvoj, pomen razvoja filozofije športa pri nas;
– sodobni filozofski pogledi na telo: fenomenološko telo (Heidegger, Merleau-Ponty), telo želje in narcizem (Freud, Lacan, Deleuze – Guatari, Žižek), različne artikulacije spolnega telesa (feminizem: Simone De Beauvoir, Elizabeth Grosz, Donna Haraway); multikulturno telo in preoblikovane identitete (Said, Babha,), medijsko telo in telo kot blago (Jean Baudrillard, Christopher Lasch, Paul Virilio);
– filozofija telesne in športne vzgoje; vzpostavitev avtonomnega telesa v drugi polovici 19. stoletja, Nietzschejeva filozofija in Körperkulturbewegung na zacetku 20. stoletja (povezava z avantgardnimi gibanji v umetnosti), individualno in partikularno telo sodobnosti, postmoderno telo kot mesto identitete;
– sodobna etična vprašanja; biomedicinska etika, etika multikulturnosti in globalnosti, pozni kapitalizem in etična vprašanja komercializacije, liberalizem in neoliberalna etika; vstop tehnologije in biotehnologije: umetno telo, preoblikovano telo, obsoletno telo, terminalno telo;
– izbrani vidiki filozofije kulture: filozofija prostega časa in iger, družba spektakla, postindustrijska družba, postmodernost in postmodernizem, globalnost in globalizem, multikulturnost in človekove pravice, teorije poznega kapitalizma, politična filozofija demokracije.
C. Filozofija športa
Filozofska opredelitev in razčlenitev pojavnosti športne kulture:
– genealogija telesnega gibanja; življenske in doživljajske potrebe, življenjski nazor, navade in obšportna vsakdanježivljenjska praksa, sodobni način življenja, odnos do narave, sočloveka in samega sebe
– šport kot posebna (sistematizirana) oblika telesne aktivnosti; šport v ožjem in širšem pomenu besede; verski, elementarno igralni in športni rituali; zgodovinske sledi športnih navad in običajev – grške in rimske korenine športa, evolucija ljudskih iger in rekreacije; prirojeni, elementarni in priučeni gibalni programi; inštumentalizacija in avtonomizacija športa; olimpizem
– športna vadba, športna tekmovanja, spektakel in medijska podoba: utilitarni, socializacijski in kulturalni mehanizmi telesnega gibanja z zornega kota športnih veščin; hazardiranje, zabava, politika, trgovina; evforija in ekstremizem; gladiatorstvo
– splošna in priložnostna klasifikacija športov; terminološke opredelitve, gibalna, telesna in športna vzgoja; laično in strokovno dojemanje in razumevanje različnih segmentov športne sfere; telovadba, tekmovanje, igra, šport
– odprta vprašanja športne stroke; odzivnost športne stroke na aktualne športne in obšportne dogodke; javni in medijski vpliv; ideologija in doktrina športa; ugled športa in status športnikov;
– epistemologija v kineziologiji in filozofija športne znanosti; logika v kineziologiji; etična vprašanja pri razvoju športne znanosti; kineziologija kot temeljna športna znanost; primerljivost bazičnih in aplikativnih kinezioloških raziskav z drugimi področji znanstvenega in filozofskega raziskovanja; posebnosti telesno-vzgojne, športno-vadbene in trenažno-procesne metodologije delovanja;
– filozofija igre; Huizinga, Fink in Caillois; šport kot igra in igra kot šport;
– aksiološki aspekti športne kulture; etika in estetika v športni kulturi; različni pristopi k reševanju etičnih problemov – utilitaristični, deontološki, teleološki; fair play in moralna vzgoja, problemi dopinga, športna borba; razvoj športne tehnologije in materialov – ne/enake možnosti; komercializacija športa; kiber športniki – generacija športnih genomov; nasilje in agresivnost; nadlegovanje in zloraba; seksualizacija in feminizacija; estetski vidiki: lepota telesa in gibanja, umetnost, ustvarjalnost in izraznost; nastop in športna predstava;
– prisotnost športne kulture v izvirnih filozofskih naukih in umetniških delih; obravnava Platonovih in Aristotelovih del, Rousseau, MacIntyre, Rožanc, Zaplotnik itd.;
– postindustrijska družba, družba blaginje, visoke tehnologije in zabave; post-športna kultura; športni način življenja – uravnotežen življenjski slog;
– razvojne in aktualne teme v športni kulturi.
