Praktična vrednost filozofije športa
Filozofija športa se ukvarja s športom in vsem, kar je na kakršenkoli način povezano s športom. Bistvena razlika filozofije športa od mnoštva ostalih disciplin, ki se ukvarjajo s športom je to, da šport proučuje na filozofski način. Tako se filozofija športa nikdar ne zadovolji z odgovori, ki jih mnogokrat, kot na pladnju, ponujajo razno razni strokovnjaki in avtoritete v športu, pač pa vedno najprej preskusi temelje, na katerih stoji mnenje, ki se prodaja kot resnica. Zaobjeti šport bolj celostno, to pomeni zaceti pri temeljih, to je poslanstvo in izhodišče, ki motivira filozofsko ‘raziskovanje’, kljub zavesti, da (končnega) cilja ne bomo dosegli. In prav to je filozofija – ljubezen, hrepenenje po modrosti in resnici.
Sodobna filozofija se je, ob mnoštvu teoretičnih špekulacij, mnogokrat začela vrteti sama v sebi, brez pogleda na življenje. Da tako vrtenje v krogu ni produktivno, kot tudi nima vezi z življenjem, ni težko ugotoviti. Zdi se, da je filozofija pozabila na modrost, čeprav naj bi prav na njej (Antika) temeljila. Modrosti pa ni brez življenja, brez povezave – zlitja – teorije s prakso. In to je (oz. na bi bil) šport! Šport je lahko na ta način vrnitev k izvirom, k življenju, k modrosti…
Nekaj področij zanimanja filozofije športa:
- Kaj je šport? Mesto in smisel športa. Ontološki položaj športa.
- Etika, morala, fair play v športu.
- Estetika športa.
- Razvoj športa in njegovega mesta skozi zgodovino.
- Športni spektakel.
- Šport in kultura.
- Glavne vrednote športa.
- Šport kot orodje in/ali vrednota sam za(v) sebe(i).
- Šport – vadišce življenja.
- Odnos: človek – šport.
- Odnos: telo – duša – duh
