Slovensko društvo za filozofijo športa
december 2015 – februar 2016
sreda, 9. 12. 2015, 17.00-18.30
red. prof. dr. Lev Kreft
Kaj imata skupnega Pindar in Pierre de Coubertin?
Olimpijske igre moderne dobe so nastale kot odnovitev antičnih vsegrških iger iz Olimpije, po katerih so dobile tudi ime, pa tudi olimpijska ideja se je sklicevala na staro izročilo, še zlasti v tem, da so igre začele propadati, ko so za zmage začeli izplačevati nagrade v denarju. Odtod vztrajanje pri olimpijskem amaterizmu, ki se je nehalo šele sredi sedemdesetih let prtejšnjega stoletja. Vzporedno branje dveh del klasičnega filologa Davida C. Younga (Pindaric Criticism, 1964; The Olympic Myth of Greek Amateur Athletics, 1984) je na prvi pogled srečanje s potmi in stranpotmi znanstvenega zdravega jedra na eni in stranpotmi ideološko zagnanega drugorazrednega stranskega toka na drugi strani. Vendar obstajajo med obema tokovoma skupne točke, med katerimi izstopa izrazito poudarjanje mejnika med aristokratsko in demokratično (atensko) Grčijo, in uporaba Pindarjevih od – epinicij kot dokumentov, ki razkrivajo njegovo aristokratsko politično prepričanje, modernemu olimpijskemu gibanju pa ponujajo verodostojne razloge za obnovo aristokratskega amaterizma. Še preden se je ta olimpijski mit zrušil, pa je nastala in bila z zlato medaljo nagrajena olimpijska oda Pierra de Coubertina.
Sreda, 23. 12. 2015, 17.00-18.30
doc. dr. Joca Zurc
Moj otrok v gibanju – med rekreacijo in vrhunskim športom
Šport in gibalne aktivnosti imajo dokazano pomemben vpliv na telesno in duševno zdravje ter tako predstavljajo ključni dejavnik otrokovega razvoja in zdravstvenega statusa. Nasprotno lahko nezadostna gibalna aktivnost ali napačna, prekomerna gibanja, povzročijo slabše razvojno in zdravstveno stanje. Športno okolje, zlasti na ravni tekmovalnega športa, predstavlja okolje tveganja, v katerem se lahko otroci soočijo tudi z negativnimi izkušnjami, brez upoštevanja njihove integritete, razvojnih ter zdravstvenih potreb. Predavanje bo izpostavilo pozitivne vidike gibalne aktivnosti v obdobju otroštva ter osvetlilo pristope k zagotavljanju varnosti in otrokovega blagostanja pri vključitvi v vrhunski šport. Na primeru empirične kvalitativne raziskave na vzorcu slovenskih gimnastičark, članic državne reprezentance, bo prikazan model razvoja talentiranega športnika in dejavniki, ki ga soustvarjajo. Staršem bodo podane usmeritve, kako spodbujati razvoj otrokovega talenta in hkrati preprečiti tveganja, ki se lahko pojavijo na poti ustvarjanja vrhunskih dosežkov.
Sreda, 6. 1. 2016, 17.00-18.30
dr. Jernej Pisk
Nekatere etične dileme sodobnega športa
Namen predavanja je izpostaviti in razmišljati ob nekaterih etičnih dilemah, ki se pojavljajo v sodobnem športu. Dotaknili se bomo vprašanja dopinga, fair playa, pretirane tekmovalnosti, gonje za rekordi, procesa treniranja in talentiranosti ter enakosti v športu.
Sreda, 20. 1. 2016, 17.00-18.30
Daniel Levski
Med mitom in zgodovino, med zgodovinopisjem in mitologijo
Ali so res prve Olimpijske igre stare dobe bile leta 724 pr.n.št? Kako je s »svetim mirom« , ki naj bi v času Olimpijskih iger vladal v vsej antični Grčiji? Ali drži, da na Olimpijskih igrah stare dobe ženske niso smele sodelovati, prepovedano jim je bilo udeležiti se jih celo kot gledalke? Kaj pa takšni podatki: Atlet Bibon je v 6. stoletju vrgel čez glavo kamen, ki je tehtal 143 kilogramov., približno istočasno pa je neki drugi atlet, Eumastas, Kritobulov sin, dvignil s tal 480 kg težko skalo? Kako je bilo s »fair-play«-em v antični Grčiji? Ali res ni bil potreben, ker so nad vsem bedeli bogovi z Zevsom na čelu, zato ni bilo prevar (vsaj do Nerona ne), »dopinga« in nepoštenih potez? Ali so stari Grki res vedno tekmovali za čast in slavo in ne za denar. Vsa ta vprašanja se nenehno gibljejo v prostoru med mitom in zgodovino, med zgodovinopisjem in mitologijo. Na poti filozofskega premišljevanja športa in iskanja utemeljitve filozofije športa pri izvirih filozofije in izvoru športa se moramo spopasti tudi z zgodovinskimi dejstvi in »dejstvi«, kar je sicer pred-filozofsko početje, toda kot tako tudi trasiranje ravnine za naseljevanje pojmov nove discipline.
Torek, 2. 2. 2016, 17.00-18.30
dr. Jernej Sever
Kultiviranje borbenega vedenja v borilnih veščinah in športih
Borbeno vedenje je eno izmed osnovnih naravnih vedenj, ki živalim in človeku omogoča varovanje življenjskega teritorija, znotraj katerega organizmi zadovoljujejo svoje potrebe in želje. Borilna znanja se je v človeškem razvoju uporabljalo v različne namene. Imela so lahko praktičen vojaški ali lovski namen, zelo zgodaj pa se jih je začelo uporabljati tudi za zabavo ali kot zgodnjo obliko športne discipline (gladiatorski boji v Rimu, boks in rokoborba v Grčiji). Z razvojem strelnega orožja se je pomen borilnih znanj zmanjšal, s tem pa so se tudi izgubila nekatera znanja o učinkovitem gibanju v borbeni situaciji. V Aziji se je ta prehod zgodil veliko kasneje kot v Evropi. Na osnovi ohranjenih borbenih izkušenj, se je v začetku prejšnjega stoletja v Aziji oblikovala množica borilnih šol in veščin, ki jih poznamo tudi danes (karate, aikido, judo, taijiquan in druge). Te šole se niso razvijale kot športne discipline, ampak kot oblike psihofizičnih znanj. Čeprav so v osnovi temeljile na podobnih izkušnjah, so se povezovale z zelo različnimi filozofskimi ali religioznimi konteksti. Ne glede na razlike med njimi in seveda različna poučevanja posameznih učiteljev, so borilne veščine bile in so pogosto tesno povezane z življenjsko filozofijo, iskanjem človeškega dostojanstva in vzpostavljanjem etične bojevniške drže. Posamezniku naj bi pomagale vzgojiti zdrav borbeni duh, ki je sposoben preseči agresivne in neiskrene načine varovanja svojega interesa. Borilne veščine naj bi se torej usmerjale v spreminjanje in optimizacijo naših gibalnih sposobnosti ter tudi nekaterih socialnih vedenj. Na predavanju bomo izpostavili ideale borilnih veščin in omenili nekatere metode, ki jih borilne veščine uporabljajo, zato da bi se približale tem idealom. Hkrati pa bomo tudi nakazali na težavnost prenašanja kompleksnih znanj in izkušenj, ter na osnovi modernih raziskav in dognanja poskušali na novo ovrednotiti pomen in cilje, ki jih borilne veščine lahko igrajo v moderni družbi in kulturi.